Konji, nežni velikani

Konj hodi samo po enem prstu. Neverjetno, njegovo telo počiva na edinem, 3. prstu! Ta prst je oblečen v trdo kopito, ki varuje kosti prsta in stopala. Kopito je iz beljakovini podobne snovi – roževine. Tudi naši nohti so iz roževine. Kot nohti tudi kopita nenehno rastejo, zato jih je treba redno obrezovati in piliti. Mogočni konj je predstavnik lihoprstih kopitarjev.

Veliki in majhni

Poznamo okoli 400 različnih pasem domačih konj in ponijev, ki se razlikujejo po velikosti. Najmanjši med njimi so čokati poniji. V višino lahko merijo največ do 148 cm! Meri se višina vihra, to je stičišče vratu in hrbtenice. Poniji ne potrebujejo veliko hrane, zato zelo uspešno preživijo v naravi! 

Najmanjša pasma konj na svetu je miniaturni konj falabella iz Argentine. V višino meri komaj 80 cm! Največja pasma pa je do 190 cm visoki shire iz Anglije. Ta ogromni in močni konj lahko brez težav povleče kar do neverjetnih 5 ton težek tovor! 

Galopiranje 

Elegantni in vzdržljivi konj ima dolge in vitke noge. Dosega velike hitrosti. Njegovo veliko srce in velika pljuča mu omogočajo dirjanje oz. galopiranje s povprečno hitrostjo od 40 do 50 km/h. Rekord galopa je dirkalna hitrost 70,76 km/h!

Spi stoje

Previdni konj ima nenavadno lastnost. In sicer, spi kar stoje! To čudaško lastnost je razvil zato, da je takoj pripravljen na beg pred plenilci. Kako mu to uspeva? Sklepe in mišice v nogah si med spanjem nekako zaklene. Tako seveda ne more pasti. Občasno tudi leže na tla, a to le za kratek čas. Zaradi lastne teže mora biti zelo previden, da si ne stisne notranjih organov.

Binokularen vid

Konj ima zelo dobro razvit vid. Oči ima visoko na čelu na vsaki strani dolge glave. Tako ima zelo široko vidno polje. V bistvu vidi skoraj 360 stopinj okoli sebe, kar praktično pomeni vse! Ne vidi direktno pred seboj in za seboj ter pod seboj. Prav tako ima dober vid tudi ponoči. Med vsemi kopenskimi sesalci ima največje oči!

Travojedec

Zobovje konja je prilagojeno trganju in žvečenju žilave trave. Hrani se predvsem s travo, pa tudi z lubjem, listjem, poganjki in plodovi. Rad ima kakšen sladek priboljšek. Konj ne pozna prežvekovanja in hrane ne zadržuje v želodcu. Hrana zelo hitro potuje skozi prebavila, zato mora jesti večkrat na dan po malo. Če ima prebavne motnje, ne more bruhati! To je lahko zanj usodno.

Zobje konju stalno rastejo. Zato si jih mora brusiti. Divji konji si jih brusijo z lubjem, udomačenim konjem pa jih morajo pobrusiti vsakih nekaj let.

Ali veš?

• Konj ima izredno široke nosnice. Tako lahko med hitrim tekom vdihava velike količine zraka. Skozi usta konj ne more dihati.
• Videti je, da se konj smeji. Pa ni tako. Konj tako voha. Pod ustnico ima namreč poseben organ za boljše vohanje – jacobsonov organ.
• Kobila nosi mladiča približno 11 mesecev. Žrebiček lahko stoji in teče že nekaj ur po rojstvu.
• Konj ima izostren sluh. V ušesih ima kar 16 mišic! Z njimi izredno dobro posluša in tudi izraža svoje razpoloženje. Obrne jih lahko za 180 stopinj!
• Avtohtone slovenske pasme so lipicanec, posavski konj in slovenski hladnokrvni konj. Lipicanec se skoti z dlako temnejše barve, lahko celo črne ali rjave barve. Šele postopoma se spremeni v skoraj povsem belo barvo. Nekateri postanejo beli šele pri desetih letih!
• Največji konj na svetu je trenutno Big Jack pasme shire. Visok je 210 cm! Tehta pa 1200 kg!
• Človek si je s konjem nekdaj pomagal pri delu, predvsem pri poljedelstvu ter pri transportu, uporabljali so ga kot jahalno žival ali za vleko kočij. Konje so uporabili tudi pri vojskovanju. Danes pa konji sodelujejo v različnih športih in rekreaciji, kot so dirke, dresurno jahanje, preskakovanje ovir, polo, rodeo itd. Konji sodelujejo v policijskih enotah ter pri različnih terapijah s pomočjo konj.

Članek je bil objavljen v reviji Moj planet

Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >